SL

ALPARC in Alpska konvencija

Logo Alpine Convention

Alpska konvencija, podpisana leta 1991 in v veljavi od leta 1995, je mednarodni sporazum za dolgoročno varstvo alpske regije in njenih ekosistemov. Pogodbene stranke obvezuje k delu za skupne probleme gorskega okolja, kot so trajnostni razvoj, podnebne spremembe in izgubljanje biotske raznovrstnosti. Konvencija presega državne meje in upošteva specifične značilnosti alpske regije, kot so biotska raznovrstnost, krajinska edinstvenost ter raznolikost kulturne in naravne dediščine.

Alpsko konvencijo so ratificirale Evropska unija in osem alpskih držav: Nemčija, Francija, Italija, Avstrija, Švica, Slovenija, Lihtenštajn in Monako.

Delovanje Alpske konvencije

Organ odločanja Alpske konvencije je Alpska konferenca, ki jo sestavljajo ministri pogodbenih strank. Konferenca se sestane dvakrat letno v državi članici, ki trenutno predseduje Alpski konvenciji. Predsedstvo določene države traja dve leti. Aprila 2019 je vloga predsedstva prešla z Avstrije na Francijo. Ta predaja vodstva bo pomenila tudi tematsko spremembo, saj se Francija namerava posvetiti zlasti vprašanjem o vodnih virih, izgubljanju biotske raznovrstnosti in kakovosti zraka v Alpah.

Stalni odbor je izvršni organ Alpske konference, ki zagotavlja podporo in uresničevanje vseh njenih odločitev, načel in ciljev. Stalni odbor se srečuje dvakrat letno.

Stalni sekretariat, ustanovljen leta 2003, nudi pomoč organom odločanja Konvencije. Poleg tega olajšuje izmenjavo strokovnega znanja v alpski regiji in nadzoruje odnose z javnostjo. Glavna pisarna Stalnega sekretariata deluje v Innsbrucku v Avstriji, njena izpostava pa v Bolzanu v Italiji.

Alparcov prispevek k Alpski konvenciji

Alparcove dejavnosti so trdno zakoreninjene v Alpski konvenciji in njenih protokolih. Natančneje, eden izmed Alparcovih ciljev je uresničevanje 12. člena protokola »Varstvo narave in urejanje krajine«. 

12. člen: »Pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe za povezanost določenih  zavarovanih območij, biotopov in drugih zavarovanih ali zavarovanja vrednih objektov na državni ravni in čezmejno. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo usklajevale cilje in ukrepe za čezmejno zavarovana območja.«

Glavni cilj 12. člena je krepitev varovanja okolja s posebnim poudarkom na živalskih in rastlinskih vrstah, biotopih in pokrajinah. To zahteva uskladitev prizadevanj za ohranjanje narave v celotni alpski regiji.

ALPARC prispeva k uresničevanju tega protokola, tako da tesno sodeluje s Stalnim sekretariatom Konvencije v okviru različnih tem, zlasti pa glede ohranjanja biotske raznovrstnosti, ekološkega povezovanja, varstva tal, podnebnih sprememb in okoljskega izobraževanja. Konkretno ALPARC deluje kot posrednik med zavarovanimi območji in različnimi akterji alpske regije in na ta način prispeva k uresničevanju Konvencije.

Kot uradni opazovalec ima ALPARC v Alpski konvenciji svetovalni glas.  28. februarja 2013 sta Stalni sekretariat Alpske konvencije in predsednik Alparca podpisala Memorandum o sodelovanju, ki predstavlja trajni temelj za sodelovanje med podpisnikoma.

Poleg tega je ALPARC od leta 2007 do aprila leta 2019 tesno sodeloval pri delu platforme Alpske konvencije »Ekološko omrežje«. Njegova vloga v tem obdobju je bila prav usklajevanje vseh dejavnosti platforme. Glavni cilj platforme je bila vzpostavitev alpskega čezmejnega prostorskega omrežja zavarovanih območij ter ustrezna povezava delov tega omrežja ob pomoči strokovnjakov, oblikovalcev politik in drugih vplivnih skupin. Platforma je alpskim državam omogočila, da so izmenjale, primerjale in pretresle ključne točke svojih ukrepov in metod.
Od aprila 2019 ALPARC sodeluje pri Odboru za biotsko raznovrstnost Alpske konvencije in je del Delovne skupine za varstvo tal Alpske konvencije.

ALPARC - Mreža zavarovanih območij v Alpah

Spletni piškotki

Spletno mesto ALPARC za svoje delovanje uporablja piškotke